Ponovno berem Dobra znamenja (angl. Good Omens), ki sta jo nekje leta 1990 spisala Neil Gaiman in Terry Pratchett, ostaja pa visoko na mojem spisku najljubših knjig. Druge vključujejo: Štoparski vodnik po galaksiji (Douglas Adams), 13 1/2 življenj kapitana Medveda Sinjedlakca (Walter Moers), serijo Discworld (Terry Pratchett) in, seveda, serijo Harry Potter (J. K. Rowling). Te knjige imajo skupni dve stvari: Continue reading…
teja filozofira
Soočanje s stresom
Včasih te pač zasuje. Vse. Včasih po tvoji krivdi, včasih zaradi spleta okoliščin, včasih pa kar tako, zaradi usode, ki sedi nekje visoko na Triglavu in se ti hoče pač malo smejat. Potem pa se počutiš krivo in si s tem narediš več škode kot koristi, saj če ne delaš, se sekiraš. Pa še ko delaš, se sekiraš, ker se ti zdi, da bi naenkrat moral čudežno narediti več, kot je človeško možno. Continue reading…
Koningsdag in narodni ponos
Slovenci ga nimamo. Narodnega ponosa, torej. Preden me kdo napade, naj razjasnim, da s tem ne mislim nič osebnega: s(m)o posamezniki, veliko nas je pravzaprav, ki smo ponosni, od kod prihajamo. A veliko pa je tudi takih, ki bi se najraje v same sebe skrili, ko jih kdo vpraša po njihovi državi; ki vihajo nos nad slovenščino in častijo angleščino kot svojega boga; ki se pritožujejo nad državo – birokracijo, napakami – in ne vidijo niti ene dobre stvari.
Zakaj sem danes razmišljala o tem? Na Nizozemskem je 27. 4. kraljev rojstni dan, ki je istočasno Continue reading…
O ljubezni do mjuziklov
V prvi vrsti moram priznati, da ne gledam veliko filmov ali serij. Saj rada grem v kino, doma si pogledam najpopularnejše filme, ob večerji si s fantom odpreva Netflix in pogledava kakšno epizodo Mythbusterjev ali česa podobnega.* A besede so tiste, ki imajo mojo ljubezen, saj se mi zdi, da veliko bolj spodbudijo mojo domišljijo. Besede so vse: stkejo nove svetove, ustvarijo like, ki postanejo bolj živi kot nekateri ljudje, in oblikujejo stavke, ki ti nasršijo lase in dajo neskončno motivacije. Continue reading…
Inozemske bolečine na Nizozemskem
“Auč, boli” v tujini
Za razliko od otroštva, ko sem staršem z nenehnimi prehladi in vročinami povzročala preglavice, sem zdaj kar zdrava. (Trikrat potrkam po lesu oziroma, ker je prikladno blizu, stekleni mizici, na kateri imam noge). A še kako zdrav človek se ne more izogniti občasnim bolečinam. Ko imam srečo, je to le kak prehlad, pri katerem par dni smrkam in se počutim grozno, potem pa čudežno ozdravim brez kakršnegakoli obiska pri zdravniku. Continue reading…
Kje so ženske?
Na svetu je približno enako število žensk in moških. Bolj natančno, leta 2015 je bilo 49,5 % prebivalcev žensk, 50,5 pa moških (vsaj tako trdijo podatki Svetovne banke). A ko gledaš holivudske filme, si lahko začneš misliti, da je svet na robu izumrtja, saj je razmerje tam nekje 70:30. Kdo pa bo rojeval v tem njihovem moškem svetu? Pogubljeni smo! Pogubljeni!
Svobodno raziskovanje in kultura spodbujanja
Žongliranje s trenutnimi (odprtimi) projekti
Razmišljala sem, da bi danes pisala o tulipanih, ki so končno začeli cveteti, ali pa o nevšečnostih z zoboboli, zaradi katerih si malo želim, da bi bila v Sloveniji in lahko potožila svoji zobozdravnici. A nekako za to nimam inspiracije. Raje bom pisala o raznovrstnem raziskovanju, ki ga trenutno žongliram in v njem neizmerno uživam. Konec koncev: čemu je dobro imeti lasten blog, če ne moreš deliti svojega navdušenja? Za začetek pa vseeno delim to sliko rastočih tulipanov, ki sem jo posnela danes (toliko, da se ve, da sem res na Nizozemskem): Continue reading…
Dve uri v plastični krsti … ZA ZNANOST
Izkušnja v fMRI skenerju
Včeraj sem, iz popolnoma ne-zdravstvenih razlogov, pristala v fMRI mašini. No, rečem pristala, a v resnici je bil fMRI sken posledica dolgotrajnega procesa in želje, da vidim lastne možgane. Pri tem verjetno moram poudariti, da slike možganov ne želim videti iz narcisističnih tendenc ali ker bi hotela imeti najbolj kul selfie vseh časov, temveč iz znanstvenih razlogov.* Continue reading…
Kako najti parkplac za kolo
Ali dogodivščine življenja na Nizozemskem
Katie Melua, pojma nimaš. V Pekingu je morda res 9 milijonov koles, ampak na Nizozemskem jih je 13 milijonov. Pri tem v Pekingu živi 20 milijonov ljudi, tukaj pa 16 milijonov. V bistvu to pomeni, da ima skoraj vsak prebivalec kolo. Če odštejemo ljudi, ki so prestari ali premladi* za vožnjo s kolesom, se pravzaprav izkaže, da nekateri imajo več kot eno samo kolo. Tam, nekje v uti, leži kakšna rezerva za vsak primer, če poči guma. Continue reading…
Človeški roza kameleon
Ali poklon ženstvenosti
Vedno sem imela rada barve, a to se ni kazalo v moji garderobi, v kateri so prevladovale temne barve. In ko rečem temno, mislim sivo, črno in (za popestritev) temno rdečo. Včeraj pa sem na faks šla oblečena takole: Continue reading…
