V čast oceanom
Danes je svetovni dan oceanov in veste kaj, oceani so izjemni. Zakaj? Tukaj samo nekaj razlogov:
teja filozofira
Vesoljci, jezik in ploščata Zemlja
Leto 2017 v knjigah
Bliža se konec leta oziroma čas, poln domačih keksov in panike nad prihajajočimi skrajnimi roki na faksu. To je pravzaprav super kombinacija: ja, sicer si res pod stresom, ampak vsaj prehranjuješ se odlično. A o praznikih kdaj drugič*, zdaj je čas za nekaj pomembnejšega.
Saga izgubljenih hobijev
Ali kako izven otroštva delati stvari, ki jih imaš rad
Nobena skrivnost ni, da starejši, kot si, težje zapravljaš čas na stvareh, ki niso nujno potrebne. Pri tem seveda frazo “zapravljati čas” uporabljam zelo prosto, saj nekaj, kar ti daje veselje, ne spada ravno v isto kategorijo kot nenehno gledanje serij ali preklapljanje med štirimi različnimi družbenimi omrežji.
Spoznavanje nočnega življenja muzejev
Kako Tejo prepričati, da gre v soboto zvečer ven
V Gronignenu vsake toliko časa muzeji organizirajo nekaj, kar imenujejo Museumnacht oziroma Noč muzejev, koncept pa je naslednji. Plačaš 5€ za vstop v 5 muzejev, ki so na tisti dan odprti med sedmo uro zvečer in eno uro ponoči. (Zdaj sem želela napisat “5 ur, 5 muzejev”, potem pa sem ugotovila, da mi matematika ne gre, saj je to pravzaprav šest ur.) Lahko si ogledaš njihove kolekcije, dodatno pa ponekod ponujajo še kakšne prigrizke in organizirajo dodatne stranske dogodke.
Izziv: 250 besed na dan
Vedno sem rada pisala. Kot mala punčka sem se lotila krajših zgodbic in celo knjige (katere zgodbo je, seveda, zelo navdihnil Harry Potter), pisala sem skozi osnovno šolo in gimnazijo, potem pa se je vse skupaj počasi ustavilo. Ne zato, ker bi mi manjkalo idej – še zmeraj sem imela svoj zvežčič, v katerega sem zapisovala raznorazne prebliske -, bolj zato, ker bolj odrasel, kot si, težje se spraviš k stvarem, ki ti ne koristijo v prav tistem trenutku. Tudi moje branje je na začetku faksa usahnilo in manjko obojega sem globoko občutila. Knjige sem imela čisto tam na dosegu roke, tipkovnico sem imela neposredno pod prsti, a vseeno sem brala le obvezno čtivo in bedarije po internetu, pisala pa samo prevode in instant sporočila prijateljem. Continue reading…
Zvijače amsterdamskega letališča
Amsterdamsko letališče (Schiphol) zdaj poznam že tako dobro kot ljubljansko ali graško ali zagrebško. Morda celo bolj, saj sem v zadnjih dveh letih z njega ali nanj letela osemnajstkrat! To se pač zgodi, ko živiš dve uri stran od evropskega letališkega križišča.
Izginjajoče ceste in poletne nevihte: kratka oda Mariboru
Maribor je, čisto preprosto, moje mesto. Tukaj sem se rodila in sem se vračam, ko mi faks to dovoljuje. Tri leta sem preživela v Ljubljani in, četudi so bila to prijetna tri leta, mi je za mesto približno tako vseeno kot za tisti čigumi, ki se je prilepil na moje all-starke. Ne moti me, da obstaja, ne bi pa hodila dodatnih nekaj kilometrov, da bi na podplat dobila še kakšnega. (Ne vem, če ta metafora deluje, a se mi zdi, da kar primerno opiše moje občutke.)
Opice: dejstva proti znanstveni fantastiki
Včeraj sem gledala Vojno za planet opic – najnovejši film v franšizi, kjer se opice borijo z ljudmi, iz teh ali onih razlogov. To je serija, ki ima zdaj že 8 filmov (prvi od katerih je bil predvajan leta 1968!), pa tudi stripe, knjige, igrače, dve video igrici … V glavnem, velika franšiza, ki je sploh ne poznam, kar je že samo od sebe malo čudno, saj sem drugače kar na tekočem z vsem, kar se tiče znanstvenofantastičnega, fantazijskega in superjunaškega.
Melanholična nostalgija knjižnega molja
Ali 24 knjig, ki so me izoblikovale pred 24. letom
Dopolnila sem 24 let, kljub velikim ugovorom (moti me sodo število let, ne starost, da ne bo pomote), in zdi se mi, da moram to nekako obeležiti. Tisti originalni načrt, da bi zapisala 24 stvari, ki sem se jih do sedaj naučila, se ni izšel – ne zato, ker se ne bi ničesar naučila, temveč zato, ker sem ugotovila, da se mi na rojstni dan enostavno ne da posvečati introspekciji. O knjigah, na drugi strani, pa se mi vedno da razmišljati, predvsem zdaj poleti, ko se bom lahko spet posvetila pisanju in branju.
Nenaklonjenost knjigam s produktivnim sranjem
In naklonjenost knjigi Kako biti šejf
Nikoli nisem bila pristaš knjig za samopomoč, kar vključuje tiste na temo produktivnosti, delavnosti in osebnostne rasti. Internetni članki na temo “10 stvari, ki jih lahko narediš za boljše življenje” so še hujši, saj predpostavljajo, da lahko v desetih kratkih odstavkih človeku spremenijo življenje. Ne morejo. Besede so mogočne, ampak samo človek lahko samemu sebi spremeni življenje in če nič ne naredi po tem, ko prebere kakšen motivacijski članek, je isto, kot če bi tisti čas zapravil za gledanje televizije. Continue reading…
