Kje so ženske?

Na svetu je približno enako število žensk in moških. Bolj natančno, leta 2015 je bilo 49,5 % prebivalcev žensk, 50,5 pa moških (vsaj tako trdijo podatki Svetovne banke). A ko gledaš holivudske filme, si lahko začneš misliti, da je svet na robu izumrtja, saj je razmerje tam nekje 70:30. Kdo pa bo rojeval v tem njihovem moškem svetu? Pogubljeni smo! Pogubljeni!

A čisto resno: dovolj mi je že tega, da grem v kino ali sedem na kavč pred televizijo in zapravim dve uri za gledanje programa, ki ima večinoma moške like. Saj ne bi bilo slabo, če bi se to zgodilo le vsakih par filmov, a dogaja se redno. Zakaj sem danes prišla na to temo? Včeraj sem spet gledala nov Star Wars in se … no ja, pošteno razjezila. Rogue One je film, ki ima glavni ženski lik, kar bi skorajda lahko pomenilo, da bo razmerje moški:ženske malo boljše, ne? Ne. V Rogue One se skupaj pojavi 13 žensk, 118 moških. Od tega 3 ženske igrajo en lik, tako da je pravzaprav 11 ženskih likov in 118 moških. Kako?!? Kako ti uspe najeti tako neenakovredno število igralcev v ozadju, ko je polovica populacije ženska?

Najbolj smešno je, da nihče ne posluša žensk, ko rečejo, da jim manjka ženskih likov, moški pa so tisti, ki se na veliko pritožujejo, ko so strani obrnjene. Ko so se Izganjalci duhov leta 2016 vrnili z žensko zasedbo so se takoj zgrozili, le kako je mogoče. En popularen film med stotimi je imel večinsko žensko zasedbo, pa se jim je svet podrl. Pa še to pravzaprav ni res! Med glavnimi igralci, naštetimi na IMDb, je 17 ženskih vlog in 38 moških! Razmerje je še vedno na strani moških, pa se jim zdi nedoumljivo, zgolj zato, ker so ženske tiste, ki imajo več časa na zaslonu.*

*In, bodimo realni, zato ker te ženske niso manekenke in ne obstajajo le zato, da bi izpolnile moške najbolj divje fantazije. Ženske, ki so gledale Izganjalce duhov so bile navdušene nad pametnimi, dobro razvitimi liki. Moški so se počutili izdane, ker je Jillian Holtzmann sicer resda blond bejba, ampak je tudi tako gej, da še oni tega ne morejo zanikati. Ne glede na to, kako močno se trudijo.

To sta le dva primera. V ostalih filmih ni kaj boljše. Pa vzemimo nekaj popularnih filmov zadnjega leta in pol:

• Rogue One: 13 žensk, 118 moških.
• Ghostbusters: 17 žensk, 38 moških.
• Arrival: 23 žensk, 35 moških. Skoraj pol-pol. Če poškilimo skozi eno oko in smo malo slepi. Ni slabo.
• Deadpool: 10 žensk, 24 moških.
• Fantastic Beasts and Where to Find Them: 18 žensk, 44 moških.
• Zootopia: 21 žensk, 29 moških. Dokaz, da je treba gledat animirane filme.
• Logan: 17 žensk, 73 moških.
• Passengers: 10 žensk, 17 moških.
• Captain America: Civil War: 17 žensk, 82 moških.
• Manchester by the Sea: 18 žensk, 29 moških.
• Doctor Strange: 10 žensk, 19 moških.

Mislim, res? Zapraviti bilijone na enem filmu je razumljivo, najti enakovredno število igralcev in igralk pa očitno nedoumljivo. Veste kako to zgleda v grafu? Žalostno.

V grafu sem uporabila žive barve v upanju, da me razvedrijo. Ni uspelo.

Tu je še veliko drugih problemov. Če jih naštejem le nekaj: razlika med plačo igralk in igralcev, zahteva po mladenkah in ignoriranje igralk nad 30, pomanjkanje ženskih piscev, ženski liki, ki niti slučajno ne prestanejo Bechdel testa*, nezmožnost moških piscev, da bi napisali dobre ženske like, in tako naprej.

*Bechdel test se o vsakem filmu ali knjigi vpraša, ali sta v njem vsaj dve ženski, ki se pogovarjata in njun pogovor teče o čem drugem kot o moškem. Presenetljivo veliko filmov ob tem testu pade na celi črti.

Niti začela ne bom o tem, da je svet po holivudsko bel, saj se igralci drugih ras morajo boriti za vloge, ki (v veliko primerih) gredo potem vseeno belim igralcem. Na primer Benedict Cumberbatch v vlogi Doctor Strangea, ki bi naj bil indijskega porekla, ali pa Emma Stone v vlogi havajčanke. Kot da se agenti ne zavedajo, da so to dejanske države, kjer tudi obstajajo igralci. Saj vsak ve, da Bollywood sploh ni velika industrija s tisočimi popularnimi igralci …

Najhuje je, ker tega sploh več ne opazimo. Navajeni smo, da na ekranih v ozadju vidimo moške in sploh se ne zavedamo, da takšen pogled na svet internaliziramo. Ne vemo, koliko to vpliva na bodoče generacije, ki si s pomočjo medijev ustvarijo mnenje o tem, kako stvari morajo biti. Jim res želimo pokazati, da so vidni le, če so moški?