Zadnja dva tedna se mi zdi, kot da je to vprašanje, na katerega neprestano odgovarjam. Ne le, da se mi zdi. Prepričana sem, da je to najbolj popularno vprašanje. Le v februarju sem svojo državo izvora morala podati:
- pri vsaki začetni uri novega programa,
- na sestanku s profesorjem, pri katerem bom delala en projekt,
- v pogovoru z vsako novo sošolko,
- pri zobozdravniku (trikrat!).
Danes sem razmišljala o tem in si nostalgično rekla “ah, malo pa že pogrešam Slovenijo, kjer nikogar ne zanima, od kod sem”, sekundo kasneje pa ugotovila, da to ni res. Ne glede na to, kje se nahajam, vedno me bo nekdo vprašal “od kod pa si ti?”. Včasih je celo pomembneje od mojega imena, kot da država narekuje moje značilnosti.
Če sem na ulici s sosedi, ki me ne poznajo, me bodo vprašali h kateri hiši pripadam. V osnovni šoli sem morala definirati iz katerega dela Radvanja prihajam. Nadaljujemo z gimnazijo, kjer se je vprašanje nanašalo na del Maribora (in sem na svoj odgovor najpogosteje dobila eno od dveh dodatnih vprašanj: “To je pa kar blizu, ne?” ali pa “kje je že Razvanje in kje Radvanje? ni to isto?”). Na univerzi v Ljubljani se je vprašanje nanašalo na mesto in vedno mi bo zabavno, kako Ljubljančani odreagirajo na besedo Maribor (spet, dve možni reakciji: “Bleh, vijole” ali pa “Iz Maribora si, ČUJ”*).
*Tri leta življenja v Ljubljani in nekaterih prijateljev nisem uspela prepričati, da Mariborčani niti slučajno ne uporabljamo besede “čuj” toliko, kot si oni mislijo, da jo.
Ko odraščam, moj izvorni košček pod soncem postaja večji. Ulica. Predel. Mestna četrt. Mesto. Zdaj je pač država tista, s katero se definiram. Ljudi enostavno zanima, s kom se pogovarjajo, četudi je Slovenija tako majhna, da včasih v odgovor dobim le prazne poglede. Vprašanje “Pa veš, kje je Slovenija?” sem izpopolnila, da ne užalim nikogar (geografska primerjava z Avstrijo in Italijo običajno zelo pomaga). Nenazadnje sem včasih prva svoje vrste, ki jo srečajo, in ne želim, da bi imeli slabo izkušnjo.
Nevednosti ne jemljem osebno. Konec koncev sama ne poznam vseh držav pa tudi na zemljevid jih ne znam zanesljivo postaviti. Ne pričakujem, da bodo ljudje kar na pamet vedeli, da je Slovenija v Evropski Uniji ali da uporabljamo evro ali celo, da je slovenščina dejansko jezik. Predvsem odpuščam ljudem iz drugih kontinentov. Če jaz ne vem, kako razporediti manjše azijske države na zemljevidu, zakaj bi kak Korejec vedel, kako skupaj sestaviti Evropo?
A včasih si vseeno zaželim, da bi nekateri poslušali same sebe, ko me sprašujejo o Sloveniji. Vse spodaj našteto sem slišala v zadnjem letu in pol (na srečo ne od istega človeka):
- Je Slovenija isto kot Slovaška?
- Je Slovenija isto kot Srbija?
- Slovenija … to je v Jugoslaviji, ne? (*predvsem starejši ljudje radi to vprašajo)
- Kako so kaj vaši ruski sosedje?
Zdaj sem vdana v usodo. Na dober način, da ne bo pomote. Pričakujem vprašanje “Od kod pa si ti?” in s ponosom odgovorim “Iz Slovenije”. Pa četudi nihče ne ve, kje to je in je moj odgovor pozabljen sekundo kasneje. Glavno, da jaz vem.
