… ali nauki iz sestavljanja LEGO kock
Brezdvomno najbolj kjut LEGO figurica.
Ne bom rekla, da nikoli v življenju nisem sestavljala LEGO kock, ker to enostavno ni res. Jasno se spominjam velikanske škatle od brata, ki je bila polna raznovrstnih kock in ki sem jo v otroštvu vsake toliko časa obrnila naokoli za nekaj ur zabave. Je pa vsekakor res, da a) sem bila bolj navdušena nad puzzli in b) nisem imela priložnosti (ali želje), da bi v roke dobila škatlo novih kock in sestavljala po navodilih.
Ko sva s fantom torej par tednov nazaj iz trgovine privlekla to …
… se mi je zdelo, milo rečeno, kot da je pred mano kar krepka preizkušnja. Saj se znajdem v sestavljanju po navodilih pa tudi moji prsti so kar spretni, ampak ko pa pride do geometrije in prostorskega razmišljanja, se hitro zgubim. A veselila sem se, da bom lahko ob pisanju magistrske razmigala možgančke tudi na malo drugačen način. (Način, ki je, povrhu vsega, vključeval najnovejšo Vojno zvezd! Sploh ni slabo.)
Nauk 1: Najprej je treba postaviti trdne osnove
Prva vrečka kock – ogrodje se začne.
Na mizi je ležalo 10 vrečk legokock, a kup se je pošteno zmanjšal v trenutku, ko je bila prva odprta. Zakaj? Ker je bilo najprej treba sestaviti ogrodje velikanske Millenium Falcon ladje. Prvi korak je morda bil malo zmeden, vsaj zame, ker nisem navajena slediti takim navodilom, a kar je dobro je to, da vedno lahko posamezno kocko odstraniš in jo položiš kam drugam. Če bi le možgani tudi imeli tako enostaven mehanizem, bi bilo super…
Druga vrečka – ogrodje se nadaljuje.
Nauk 2: Na začetku je napredek največji
Tretja vrečka – v iskanju notranjega opremljevalca.
Predstavljajte si moje razočaranje, ko po tretji in četrti vrečki skoraj ni bilo razlike v izgledu ladje. Kot da ne bi v njo vložila nič napora. Pa tako dobro je šlo! Napredek je bil morda očem neviden, a zato nič manj pomemben. Brez teh vmesnih delov ladja kasneje ne bi stala. Tudi pri učenju, pisanju, igranju inštrumenta je isto. Na neki točki ne boš več opazil napredka. Takrat se resno delo komaj začne.
(*Pozor: to ne velja za kuhanje in peko. Če je nekaj pečeno, dodaten čas in trud v pečici ne bosta pripeljala do napredka, temveč do zažgane posode in glasnega požarnega alarma).
Četrta vrečka – mislim, da je čas, da odpustimo notranjega oblikovalca. Zanič je.
Nauk 3: Človek se hitro navadi novih stvari
Peta vrečka – kaj pa, če bi kocke postavili kar prosto po Prešernu?
V svet Lego kock sem šla kot popoln začetnik. Resda sem imela dobrega vodiča, a to pomaga le do neke točke. Vodič ti lahko pove, kako lahko kaj dosežeš, ampak ne more pa ničesar narediti namesto tebe. Kljub temu ni trajalo dolgo, preden sem z lahkoto skupaj klikala kocke in brala navodila (četudi so ta vedno morala biti obrnjena proti meni in v isti smeri kot ladja, ker moji možgani ne želijo obračati 3D slik).
Šesta vrečka – napredek!
Nauk 4: Napake so neizogibne
Sedma vrečka – robot BB8 je dogajanje opazoval z najvišjega dela ladje.
Ne glede na to, kako samozavestna sem postala, je vseeno bilo neizogibno, da sem vsakih par strani navodil naredila kakšno napako pri grajenju. Ker, kot vsi ljudje, ne maram delati napak, sem se morala opozoriti, da je to nekaj, kar delam za zabavo v prostem času in da nihče od mene ne pričakuje popolnosti. Počasi, ampak sigurno, sem se naučila za sabo popravljati napake. Tako kot sem se leta prej to naučila pri esejih ali violini. Pri vsem boš delal napake. Glavno je, da se jih naučiš popraviti.*
(*To seveda ni vedno možno. Pri peki palačink, na primer, ne moreš nazaj vzeti prevelike količine moke. Lahko samo dodajaš mleko. In potem moko. In spet mleko. In moko. In mleko… in tako naprej v nedogled, dokler se ne vdaš ali pa olje na štedilniku ni prevroče).
Osma vrečka – vse delo, opravljeno do zdaj, je naenkrat nevidno.
Nauk 5: Počasi se daleč pride
Deveta vrečka – konec sage.
Pa še najbolj klišejsko: tudi počasi lahko dosežeš stvari. Seveda moraš počasi iti v pravo smer (ali pa vsaj cik-cak proti pravi smeri). Ampak včasih se danes človeku zazdi, da je treba vse doseči takoj. Greš na internet in vidiš ljudi, ki so dosegli že toliko, tebi pa se zdi, kot da si komaj na začetku. Potem pa te to tako prestraši, da na koncu ne narediš nič – ne počasi, ne hitro. Zato se je dobro včasih spomniti kakšnih klišejev. Z malimi grižljaji se volka poje in podobno.*
(*Prosim, ne jest volkov v Sloveniji. So ogrožena vrsta. Kupujte svoje meso v trgovini, kot normalni ljudje).
Nauk 6: Lego kocke zgledajo super na polici
LEGO Millenium Falcon. Besede niso potrebne.
