Malo stvari je tako zaznamovalo moje otroštvo kot Harry Potter. Pa ne le otroštvo, tudi (predvsem) osnovnošolska in srednješolska leta. To ni tako nenavadno za našo generacijo, saj smo z junaki te knjižne in filmske franšize odraščali. V mojem zadnjem razredu osnovne šole je bila izdana 7. (in zadnja prava) Harry Potter knjiga, v zadnjem letniku gimnazije pa smo se jokajoče poslavljali od likov še enkrat, ko je prišel ven zadnji film. Moj point je v tem: ko sem decembra izvedela, da na Nizozemsko prihaja razstava Harry Potter: The Exhibition sem vedela, da bom šla. Četudi imam trenutno rahlo kislo mnenje o J. K. Rowling (a o tem kdaj drugič). Continue reading…
teja filozofira
Od kod pa si ti?
Zadnja dva tedna se mi zdi, kot da je to vprašanje, na katerega neprestano odgovarjam. Ne le, da se mi zdi. Prepričana sem, da je to najbolj popularno vprašanje. Le v februarju sem svojo državo izvora morala podati:
- pri vsaki začetni uri novega programa,
- na sestanku s profesorjem, pri katerem bom delala en projekt,
- v pogovoru z vsako novo sošolko,
- pri zobozdravniku (trikrat!).
Prvi šolski dan, sedmič
In živčnost, ki spada zraven
Danes sem, spet, prestala svoj prvi šolski dan, tokrat na programu raziskovalnega magisterija Language and Cognition. Zdaj je minilo že skoraj leto dni od tega, ko sem, med študijem novinarstva, ugotovila kaj zares želim početi v življenju. Pot do tega spoznanja je bila dolga, vijugasta in z veliko postanki, meni (in najverjetneje tudi mojim staršem) pa je povzročila več kot le en glavobol. Od nekdaj sem vedela, kaj imam rada in (poenostavljen) spisek je količkaj preprost: branje, igranje violine, tuje jezike, pisanje. Vse, kar je preostalo, je ugotoviti kako od tega preživeti. Continue reading…
V iskanju notranjega otroka
… ali nauki iz sestavljanja LEGO kock
Brezdvomno najbolj kjut LEGO figurica.
Ne bom rekla, da nikoli v življenju nisem sestavljala LEGO kock, ker to enostavno ni res. Jasno se spominjam velikanske škatle od brata, ki je bila polna raznovrstnih kock in ki sem jo v otroštvu vsake toliko časa obrnila naokoli za nekaj ur zabave. Je pa vsekakor res, da a) sem bila bolj navdušena nad puzzli in b) nisem imela priložnosti (ali želje), da bi v roke dobila škatlo novih kock in sestavljala po navodilih. Continue reading…
O pisanju magistrske …
… ali proces počasnega spusta v zmedo
Naj bo jasno: pisanje mi, na splošno, gre. Sem ena od tistih srečnih, ki niso imeli nikoli težav osnovnošolskimi spisi ali srednješolskimi eseji ali univerzitetnimi raziskovalnimi nalogami ali celo s tistim enim znanstvenim člankom na temo slovenske lingvistike (čudno, kako se terminologija spreminja in skozi leta življenja postaja vedno bolj snobovska, kajne?). A obstaja velika razlika med 1.000 besedami eseja ter 45.000 besedami magistrske naloge in ta razlika leži predvsem v tem, da pri ta drugem več ne veš, kje se ti glava drži. Continue reading…
O domotožju … ko si doma
Ali kako živeti v dveh državah naenkrat
V letu in pol, odkar živim na Nizozemskem, sem se bila primorana navaditi na kar nekaj stvari kot na primer:
- kupovanje enosmernih kart v Amsterdam,
- večen veter in dež, ki se pojavi od nikoder,
- nezmožnost nizozemskih trgovin, da bi prodajale dobre hrenovke*
