Ne nameravam dati lekcije zgodovine, ne skrbite, želim pa podati nekaj osnovnih podatkov o državi, preden začnem o njej na veliko veliko pisati. Hašemitska kraljevina Jordanija, kot je njen uraden naziv, leži na Bližnjem vzhodu in meji na Sirijo, Irak, Saudovo Arabijo, Izrael ter Zahodni breg. Continue reading…
Problem tega, da sem študentka in zapovrhu vsega imam tudi rada svoje delo delo* je to, da se nikoli ne spravim na kakšen pravi dopust. Ko se mi sprosti urnik na faksu, to izkoristim za delo. Ko imam manj za prevajat in lektorirat, preživim večino časa ob branju za faks. Še lani na morju sem urco ali dve dnevno preživela ob delu, namesto, da bi čas porabila za kakšno dodatno knjigo. Continue reading…
Verjetno ste jih že kdaj videli, slike Lego figuric ali plišastih živalic pred znamenitostmi, ki ostajajo zamegljene v ozadju. Vedno sem mislila, da so luškane in, ko je Lego Millenium Falcon ujel moj pogled med pakiranjem, sem s police zgrabila robotka BB-8 in ga vzela s seboj. Brez nadaljnjega, tu so slike, ki so nastale. Continue reading…
Za razliko od otroštva, ko sem staršem z nenehnimi prehladi in vročinami povzročala preglavice, sem zdaj kar zdrava. (Trikrat potrkam po lesu oziroma, ker je prikladno blizu, stekleni mizici, na kateri imam noge). A še kako zdrav človek se ne more izogniti občasnim bolečinam. Ko imam srečo, je to le kak prehlad, pri katerem par dni smrkam in se počutim grozno, potem pa čudežno ozdravim brez kakršnegakoli obiska pri zdravniku. Continue reading…
Na svetu je približno enako število žensk in moških. Bolj natančno, leta 2015 je bilo 49,5 % prebivalcev žensk, 50,5 pa moških (vsaj tako trdijo podatki Svetovne banke). A ko gledaš holivudske filme, si lahko začneš misliti, da je svet na robu izumrtja, saj je razmerje tam nekje 70:30. Kdo pa bo rojeval v tem njihovem moškem svetu? Pogubljeni smo! Pogubljeni!
V pripravah na težko pričakovan dopust v Jordaniji sem se odločila tudi, da si vnaprej malce razširim obzorja. Morda zveni čudno, a zdi se mi, da bom na Srednjem vzhodu veliko bolj uživala, če vem o njegovem ozadju kaj več kot le tisto, kar mi pravijo zahodnjaški časopisi. Ker se mi ne da brat čistih zgodovinskih razlag tamkajšnje politike, sem se spoznavanja lotila preko leposlovnih in avtobiografskih knjig. Nenazadnje mi je preko stilov, opisov in tematik različnih avtorjev veliko ljubše razkrivati različne dele sveta. Prav tako pa je to z lahkoto del mojega daljnega izziva, da v prihodnjih letih iz vsake države preberem dve knjigi: eno od pisatelja in eno od pisateljice. Continue reading…
Razmišljala sem, da bi danes pisala o tulipanih, ki so končno začeli cveteti, ali pa o nevšečnostih z zoboboli, zaradi katerih si malo želim, da bi bila v Sloveniji in lahko potožila svoji zobozdravnici. A nekako za to nimam inspiracije. Raje bom pisala o raznovrstnem raziskovanju, ki ga trenutno žongliram in v njem neizmerno uživam. Konec koncev: čemu je dobro imeti lasten blog, če ne moreš deliti svojega navdušenja? Za začetek pa vseeno delim to sliko rastočih tulipanov, ki sem jo posnela danes (toliko, da se ve, da sem res na Nizozemskem): Continue reading…
Včeraj sem, iz popolnoma ne-zdravstvenih razlogov, pristala v fMRI mašini. No, rečem pristala, a v resnici je bil fMRI sken posledica dolgotrajnega procesa in želje, da vidim lastne možgane. Pri tem verjetno moram poudariti, da slike možganov ne želim videti iz narcisističnih tendenc ali ker bi hotela imeti najbolj kul selfie vseh časov, temveč iz znanstvenih razlogov.* Continue reading…
Katie Melua, pojma nimaš. V Pekingu je morda res 9 milijonov koles, ampak na Nizozemskem jih je 13 milijonov. Pri tem v Pekingu živi 20 milijonov ljudi, tukaj pa 16 milijonov. V bistvu to pomeni, da ima skoraj vsak prebivalec kolo. Če odštejemo ljudi, ki so prestari ali premladi* za vožnjo s kolesom, se pravzaprav izkaže, da nekateri imajo več kot eno samo kolo. Tam, nekje v uti, leži kakšna rezerva za vsak primer, če poči guma. Continue reading…
Vedno sem imela rada barve, a to se ni kazalo v moji garderobi, v kateri so prevladovale temne barve. In ko rečem temno, mislim sivo, črno in (za popestritev) temno rdečo. Včeraj pa sem na faks šla oblečena takole: Continue reading…
