V čast oceanom
Danes je svetovni dan oceanov in veste kaj, oceani so izjemni. Zakaj? Tukaj samo nekaj razlogov:
Danes je svetovni dan oceanov in veste kaj, oceani so izjemni. Zakaj? Tukaj samo nekaj razlogov:
Po čudnem slučaju sem v zadnjih nekaj mesecih prebrala tri knjige na temo, s katero imam ljubezensko-sovražni odnos: potovanje skozi čas. Na eni strani takšne zgodbe obožujem, saj so zabavne in polne domišljije. Na drugi strani pa jih ne maram, saj ob njih preveč razmišljam.
Leto gre mimo neverjetno hitro in preradi se ustavimo na slabih novicah ter jih znova in znova obračamo v glavi, pozabimo pa na tiste dobre, ki so nas razveselile, nasmejale, polepšale leto. Lahko je biti pesimist, tudi sama sem včasih kriva sivega pogleda na svet, saj se je za optimizem treba potruditi. Tukaj, torej, sledi 17 lepih stvari, ki so se zgodile v letu 2017.
Bliža se konec leta oziroma čas, poln domačih keksov in panike nad prihajajočimi skrajnimi roki na faksu. To je pravzaprav super kombinacija: ja, sicer si res pod stresom, ampak vsaj prehranjuješ se odlično. A o praznikih kdaj drugič*, zdaj je čas za nekaj pomembnejšega.
Sem otrok svoje generacije, kar (med drugim) pomeni, da sem med potovanji navajena delati selfieje, vseeno pa moram priznati, da je veliko bolj zabavno slikati robotka BB-8. Zdaj sem se navadila čudnih pogledov (ki jih je manj, kot bi pričakovali) in ga z veseljem in brez sramu potegnem iz zadnjega hlačnega žepa ter postavim v pravo pozicijo. Tokrat sem to počela na Portugalskem in v Španiji.
Približujemo se koncu oktobra, kar na eni strani pomeni barvno listje in kostanje, na drugi strani pa prehlade in izpite. Kljub vsesplošnem kaosu na faksu in primanjkovanju časa (zadnji prispevek na tem blogu sem napisala 23. septembra!) pa se nisem mogla upreti dogodku TEDx, ki je v četrtek potekal v Groningenu. Odločila sem se, da bo statistika pač že počakala tistega pol dneva …
Nobena skrivnost ni, da starejši, kot si, težje zapravljaš čas na stvareh, ki niso nujno potrebne. Pri tem seveda frazo “zapravljati čas” uporabljam zelo prosto, saj nekaj, kar ti daje veselje, ne spada ravno v isto kategorijo kot nenehno gledanje serij ali preklapljanje med štirimi različnimi družbenimi omrežji.
V Gronignenu vsake toliko časa muzeji organizirajo nekaj, kar imenujejo Museumnacht oziroma Noč muzejev, koncept pa je naslednji. Plačaš 5€ za vstop v 5 muzejev, ki so na tisti dan odprti med sedmo uro zvečer in eno uro ponoči. (Zdaj sem želela napisat “5 ur, 5 muzejev”, potem pa sem ugotovila, da mi matematika ne gre, saj je to pravzaprav šest ur.) Lahko si ogledaš njihove kolekcije, dodatno pa ponekod ponujajo še kakšne prigrizke in organizirajo dodatne stranske dogodke.
Davnega leta 2014 sem bila na Erazmus izmenjavi v Bruslju. Tudi takrat sem se odločila pisati blog, vendar sem pri tem vztrajala le dva meseca*, preden sem pozabila nanj (pa tudi pozabila geslo). Originalni blog še obstaja na http://tejavbelgiji-blog.tumblr.com/, vso besedilo in slike pa sem zdaj prenesla na Teja in Wonderland, saj želim vse zbrati na enem mestu. Napak – ne slovničnih, ne eksistencialnih – nisem popravljala.
*Celo manj! Prva objava je bila 8. septembra, zadnja 24. oktobra.
Sledi kazalo belgijskega bloga, ki se je glasil Adventuring, lahko pa začneš tudi tako, da klikneš tukaj:
Kazalo
Samo amaterji uporabljajo zemljevide
Tejino nostalgično popotovanje skozi glasbo sveta
Zmedeni profesorji in večerni pajki
Puzzle-urnik in prvi deževni dan
Nevljudna belgijska študentarija, karaoke in prijazni vozniki
“Eksperimentalna znanost trdno verjame, da pomanjkanje dokazov za nekaj ni dokaz za manjko le-tega.” – Frans de Waal