Potovalne opazke
Temni oblaki se zbirajo nad puščavo …
Vsi te opozorijo, da bo ponoči v puščavi hladno, a istočasno ponujajo tudi lepe sončne zahode in opazovanje zvezd daleč stran od onesnaženega zraka. Oblaki niso všteti v enačbo, pa vendar jih to ni niti slučajno ustavilo. Kaj te naravo briga neka turistična ponudba … Zelo hitro po tem, ko smo prišli v Wadi Rum nam je postalo jasno, da kakšnega dramatičnega sončnega zahoda ne bomo videli, vseeno pa smo upali na jasno nočno nebo. Namesto tega smo dobili dež.
Puščava je lepa, oblaki gor ali dol.
Začelo se je z nekaj kapljicami, ki sem jih ignorirala, saj sem bila prepričana, da si le domišljam. Konec koncev: v puščavi pa menda že ne bo deževalo, ne? Odšli smo na druženje in odlično večerjo, med katero se je nebo dokončno odločilo, da nas počasti z dežjem. Potem pa še z malo grmenja in bliskanja, saj drugače ne bi bilo dovolj dramatično.
Notranjost beduinskega šotora, v katerem sva z bratom spala. Ne, seveda ni elektrike.
Ko je postalo očitno, da se ne bo zjasnilo, so beduini skočili v akcijo. Svoj velik skupinski šotor so pokrili z dodatnim platnom, saj streha niti slučajno ni vodoodporna, nam pa so v šotore dali dvojne odeje, ki so poskrbele, da nam ponoči ni bilo hladno. Zazdelo se mi je, da tudi oni dežja niso pričakovali, a vsaj pripravljeni so bili na možnost.
Pripravlja se nevihta.
Zjutraj smo se zbudili in stopili na blatna peščena tla. Kratek sprehod je pokazal, kako globoko moker pesek pravzaprav sega in zabavno je bilo kopati do suhe plasti. A na srečo so se temperature hitro dvigovale. Tako hitro, pravzaprav, da sem dobila sončarico. No ja, vsaj puščavo sem si uspela prej ogledati …
